- flektírati
- -am nedov. in dov. (ȋ) 1. lingv. menjati končnice pri samostalniku, pridevniku, zaimku, števniku in glagolu; pregibati: flektirati glagol 2. med. upogibati, upogniti: flektirati koleno
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
flektirati — flektírati nesvrš. <prez. flèktīrām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA gram. sklanjati imenicu po padežima, glagol po licu i vremenu ETIMOLOGIJA vidi fleksija … Hrvatski jezični portal
flektíranje — a s (ȋ) glagolnik od flektirati: flektiranje glagola, samostalnika / flektiranje noge … Slovar slovenskega knjižnega jezika