Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
fín — a o prid., finéjši (ȋ) 1. ki se vede v skladu z družabnimi pravili in se izbrano oblači: opraviti ima s samimi finimi ljudmi; vstopila je fina dama / preveč je fin, da bi to rekel rahločuten, obziren / fino govorjenje, vedenje / iron. fine… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
finomehánik — a m (á) mehanik za popravljanje in izdelovanje preciznih tehničnih priprav: zaposliti finomehanika; izučen finomehanik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mehánika — e ž (á) 1. veda o gibanju in mirovanju teles ter o silah, ki to povzročajo: vpliv mehanike na filozofijo 17. in 18. stoletja; zakoni mehanike / mehanika tal geomehanika; mehanika tekočin hidromehanika ♦ astr. nebesna mehanika veda o gibanju… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
precízen — zna o prid., precíznejši (ȋ) 1. narejen tako, da opravlja svojo nalogo v največji mogoči popolnosti, natančen: precizen instrument, mehanizem; precizna ura; precizne merilne priprave / precizen udarec; precizen zadetek // ki upošteva, zajema vse … Slovar slovenskega knjižnega jezika
