- fevdálec
- -lca m (ȃ) v fevdalizmu pripadnik vladajočega razreda: denarno gospodarstvo je bilo za marsikaterega fevdalca usodno; priseljevanje tujih fevdalcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
fevdálec
Look at other dictionaries:
čítluk — a m (ȋ) zgod. posestvo, ki ga je dal turški fevdalec v zakup kmetu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dominikálen — lna o prid. (ȃ) zgod. ki je v neposredni posesti fevdalca: dominikalno posestvo / dominikalna zemlja zemlja, za katere obdelovanje skrbi fevdalec sam … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fevdálka — e ž (ȃ) ženska oblika od fevdalec: fevdalka s številnimi gradovi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fužínar — ja m (ȋ) 1. nekdaj delavec v fužini: pudlarji in drugi fužinarji; kladiva fužinarjev so utihnila // lastnik fužine: fevdalec in fužinar Zois 2. redko železar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odvétnik — a m (ẹ̑) kdor poklicno daje pravno pomoč: izročiti zadevo odvetniku; posvetovati se z odvetnikom; govori kot odvetnik ♦ zgod. odvetnik v srednjem veku fevdalec, ki v sodstvu zastopa drugega fevdalca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pán — a m (ȃ) v nekaterih slovanskih deželah gospod: iz sobe je stopil mlad pan / pan doktor // v poljskem okolju plemič, fevdalec: pani in šlahčiči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pridvóren — rna o prid. (ọ̑) zastar. dvoren: pridvorni služabniki ♦ zgod. pridvorno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem skrbi za obdelovanje zemlje fevdalec sam, navadno z nesvobodnimi podložniki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
