Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ênostránski — a o prid. (ē á) nanašajoč se na eno stran: enostranska obveznost, pogodba; enostransko prijateljstvo / enostranska sirota otrok brez enega od staršev ♦ med. enostranska ohromitev; num. enostranski novec novec, ki ima samo na eni strani vtisnjeno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
aprióren — rna o prid. (ọ̑) knjiž. dan neodvisno od izkustva: enostranski in aprioren odnos do problema; apriorne in izkustvene metode; njihova trditev je apriorna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bàt — in bát báta m (ȁ á; ȃ) 1. leseno orodje, podobno velikemu kladivu ali kiju: tolkel je z batom po sekiri, dokler se grča ni razklala; zabijati kole z batom ♦ šport. palica za igranje biljarda 2. strojn. strojni del, ki se giblje v valju: bat se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
eno... — ali êno... in eno... prvi del zloženk (ē) nanašajoč se na število ena: enoceličar, enodelen, enokaličnica, enoleten, enosedežen, enostranski / enoumen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
intelektualízem — zma m (ȋ) knjiž. uveljavljanje, poudarjanje uma, razuma v kaki dejavnosti, zlasti ustvarjalni, razumskost: v pesnikovi zbirki se očitno razodeva intelektualizem; zanikati intelektualizem; abstraktni intelektualizem v romanu je zelo enostranski / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kòv — kôva in kóv a m (ȍ ó; ọ̑) 1. knjiž. kovanje: kov jekla / dati v kov // num. vtisnjen znak, podoba (na novcu): opremiti s kovom / enostranski, dvostranski kov 2. nav. rod. ed., star. vrsta, sorta: sin je čisto drugega, drugačnega kova kot oče;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nôvec — vca m (ó) 1. kovinski denar, zlasti star: kovati, ponarejati novce; starost naselbine so določili po odkritih novcih / antični, srednjeveški novec; bakren, bronast novec; zlat novec zlatnik ♦ num. dodeliti ali določiti novec ugotoviti vladarja in … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preenostránski — a o prid. (á) preveč enostranski: preenostranski razvoj strokovnih sposobnosti; preenostranska vzgoja / preenostranski človek preenostránsko prisl.: preenostransko obravnavati probleme … Slovar slovenskega knjižnega jezika
premočŕten — tna o prid. (ȓ) knjiž. 1. raven: premočrtne ceste in ulice so dajale mestu posebno podobo / opazoval je, kako sonce zahaja za premočrtno obzorje 2. dosleden, načelen: je zelo premočrten človek / ljudje premočrtnih misli / cenili so jo zaradi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sórnik — a m (ọ̑) 1. agr. klin, ki se vtakne skozi soro, da veže z njo zadnji del voza: izvleči, vtakniti sornik / sornik pri vozu 2. strojn. jeklen valjček, ki gibljivo veže ročice ali drogove: zatakniti sornik; sornika pri avtomobilski premi / batni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
