- ênosédežen
- -žna -o prid. (ē-ẹ̑) ki ima en sedež: enosedežni čoln; enosedežno letalo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
eno... — ali êno... in eno... prvi del zloženk (ē) nanašajoč se na število ena: enoceličar, enodelen, enokaličnica, enoleten, enosedežen, enostranski / enoumen … Slovar slovenskega knjižnega jezika