- ênoglásnik
- -a m (ē-ȃ) lingv. glasovna, zlasti samoglasniška enota kot posledica samo enega obstojnega položaja govoril
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ênoglásnik
Look at other dictionaries:
monoftóng — a m (ọ̑) lingv. glasovna, zlasti samoglasniška enota kot posledica samo enega obstojnega položaja govoril, enoglasnik: prehod diftonga v monoftong … Slovar slovenskega knjižnega jezika
