- ênocéličen
- -čna -o prid. (ē-ẹ̑) 1. biol. ki je iz ene celice: enocelične alge; enocelične rastline, živali; enocelična bitja 2. etn., navadno v zvezi enocelična hiša hiša, ki ima en prostor
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ênocéličen
Look at other dictionaries:
dláčica — e ž (á) 1. manjšalnica od dlaka: po roki so ji rasle svetle dlačice; dlačice v nosu / gosenice s štrlečimi dlačicami 2. nav. mn., bot. enoceličen ali večceličen izrastek rastlinske povrhnjice: listi tobaka so porasli z dlačicami; hmelj se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ênostáničen — čna o prid. (ē ȃ) zastar. enoceličen: enostanična bitja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
