- elegíjski
- in elégijski -a -o prid. (ȋ; ẹ́) nanašajoč se na elegijo: elegijska oblika ♦ lit. elegijski distih antična kitica iz heksametra in pentametra
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
elegijski — elégījskī prid. DEFINICIJA koji se odnosi na elegiju [elegijski distih; elegijsko raspoloženje] ETIMOLOGIJA vidi elegija … Hrvatski jezični portal
dìstih — m 〈N mn isi, G dı̏stīhā〉 jez. knjiž. strofa sastavljena od dva stiha; dvostih ∆ {{001f}}elegijski ∼ dvostih sastavljen od jednog heksametra i jednog pentametra, ritam grčke i rimske elegije ✧ {{001f}}grč … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
distih — dìstih m <N mn isi, G dȉstīhā> DEFINICIJA jez. knjiž. strofa sastavljena od dva stiha; dvostih SINTAGMA elegijski distih dvostih sastavljen od jednog heksametra i jednog pentametra, ritam grčke i rimske elegije ETIMOLOGIJA grč. distikhon,… … Hrvatski jezični portal
Gallus — (izg. gálus), Gaius Cornelius (o.70 26. pr. Kr.) DEFINICIJA rimski vojnik, guverner Egipta i elegijski pjesnik; znamenit po četiri knjige pjesama svojoj ljubavnici, glumici Volumniji … Hrvatski jezični portal
dístih — tudi dístihon a m (ȋ) lit. dvovrstična kitica, dvostišje: pisati distihe / elegijski distih antična kitica iz heksametra in pentametra … Slovar slovenskega knjižnega jezika
elégičen — čna o prid. (ẹ) ki vzbuja otožnost, žalost; otožen, žalosten: elegičen ton pesnitve; elegična glasba, pesem ♦ lit. elegični distih elegijski distih … Slovar slovenskega knjižnega jezika