- eksercíranje
- -a s (ȋ) glagolnik od eksercirati: ekserciranje ga je utrudilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
eksercír — a in ja m (ȋ) žarg. ekserciranje: desetnik je začel z novinci eksercir / pog., ekspr. absurdnost vojaškega eksercira brezdušnega, mehaničnega vzgajanja in navajanja na kaj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
eksercíren — rna o prid. (ȋ) nanašajoč se na ekserciranje: dnevne eksercirne vaje / eksercirno polje … Slovar slovenskega knjižnega jezika