- edínka
- -e ž (ȋ) hči, ki nima ne brata ne sestre: imeli so edinko
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
blagovníca — e ž (í) nar. edina hči, ki podeduje vse premoženje: ukazovala je ona, edinka, blagovnica, ki je bila podedovala čvrsto kmetijo (J. Pahor) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
edínčica — e ž (ȋ) ljubk. edinka: pela je uspavanko svoji edinčici … Slovar slovenskega knjižnega jezika
edínica — 1 e ž (ȋ) del večje celote, ki ima določeno samostojnost; enota: ranjenci so se vrnili v edinico; torpedne, vojaške edinice / delovna, gospodarska edinica / upravna edinica 2 e ž (ȋ) star. edinka: hčerka edinica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
edinorojênka — e ž (é) knjiž. edinka: dal mu je svojo edinorojenko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
òn — ôna o stil. ó zaim., ed. m. njêga, njêmu, njêga, njêm, njím, enklitično rod., tož. ga, daj. mu, enklitični tož. za enozložnimi predlogi nj oziroma enj [ǝnj], če se predlog končuje na soglasnik; ž. njé, njéj tudi njèj tudi njì, njó, njéj tudi njèj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sám — 1 a o tudi ó zaim. (ȃ á) 1. izraža, da je kdo brez stikov, povezave ali ni skupaj z drugimi: vsi so odšli, spet sem sam; želel je biti sam z njo; ostali smo sami sredi gozda; pohiti, otroka sem pustila samega; našel jo je samo doma; čisto, ekspr … Slovar slovenskega knjižnega jezika