- dvorljívec
- -vca m (ȋ) kdor (rad) dvori: povsod jo je obkrožala množica častilcev in dvorljivcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dvorljívec
Look at other dictionaries:
dvorílec — lca [tudi u̯c] m (ȋ) redko dvorljivec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trubadúr — ja m (ū) 1. v južni Franciji, od 12. do 14. stoletja pesnik in pevec ljubezenskih pesmi, ki nastopa po plemiških dvorcih: pesmi trubadurjev / provansalski trubadurji 2. ekspr. dvorljivec, slavilec: mladi pesnik je trubadur tega dekleta / trubadur … Slovar slovenskega knjižnega jezika
udvorljívec — vca m (ȋ) knjiž. dvorljivec: vse življenje je bil udvorljivec / imela je veliko udvorljivcev oboževalcev, občudovalcev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
