- dvorján
- in dvorjàn -ána m (ȃ; ȁ á) nekdaj vladarjev svetovalec, spremljevalec, ki živi stalno na dvoru: slavja se bo udeležil tudi kralj s svojimi dvorjani
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dvorjánik — a m (ȃ) dvorjan: visok dvorjanik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvórnik — a m (ọ̑) star. dvorjan: kralj ga je postavil za svojega dvornika … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pridvórnik — a m (ọ̑) zastar. dvorjan: kralj in njegovi pridvorniki … Slovar slovenskega knjižnega jezika