- dvópólen
- -lna -o prid. (ọ̑-ọ̑) elektr. ki ima dva pola: dvopolni vtič; dvopolno stikalo; pren., knjiž. napeti dvopolni konflikti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dvópólen
Look at other dictionaries:
bípoláren — rna o prid. (ȋ ȃ) elektr. ki ima dva pola, dvopolen: bipolarni vod; pren. bipolarno tolmačenje problema ♦ anat. bipolarna živčna celica celica z dvema podaljškoma … Slovar slovenskega knjižnega jezika
