- dvóóčen
- -čna -o prid. (ọ̑-ọ̑) biol., v zvezi dvoočno gledanje gledanje z obema očesoma
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
binokuláren — rna o prid. (ȃ) teh. ki je za gledanje z obema očesoma, dvoočen: binokularni daljnogled, mikroskop ♦ biol. binokularno gledanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika