- dvojáča
- -e ž (á) nekdaj avstrijski novec za dva solda, krajcarja ali vinarja: dati beraču dvojačo; plačati z dvojačo; srebrna, zlata dvojača / vino je bilo po dvojači
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dvójac — m 〈G jca, N mn jci, G dvôjācā〉 1. {{001f}}sport čamac za dva veslača 2. {{001f}}razg. a. {{001f}}nerazdruživa dvojica b. {{001f}}ono što je za dvoje (gdje sjede dvojica ili čine posadu) … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
dvójci — m pl. tantum 〈G dvôjācā, A dvójke〉 blizanci … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
dvojac — dvójac m <G jca, N mn jci, G dvȏjācā> DEFINICIJA 1. sport čamac za dva veslača 2. razg. a. nerazdruživa dvojica b. ono što je za dvoje (gdje sjede dvojica ili čine posadu) ETIMOLOGIJA vidi dva … Hrvatski jezični portal
dvojci — dvójci m pl. tantum <G dvȏjācā, A dvójke> DEFINICIJA blizanci ETIMOLOGIJA vidi dva … Hrvatski jezični portal
cvájar — ja m (á) nekdaj 1. avstrijski novec za dva solda, krajcarja ali vinarja; dvojača: dati beraču cvajar 2. negativna ocena v šoli; dvojka: dobiti cvajar // učenec z negativnimi ocenami: biti med cvajarji ◊ igr., v zvezi ajnzarji, cvajarji družabna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvoják — a m (á) 1. kar je iz dveh delov: hoja je rasla na dvoje in postala dvojak 2. nekdaj avstrijski novec za dva solda, krajcarja ali vinarja; dvojača: mošnja, polna srebrnih dvojakov 3. ekspr. kdor ima lastnosti, značilnosti nasprotnega spola: moja… … Slovar slovenskega knjižnega jezika