- dvócéven
- -vna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki ima dve cevi: dvocevni samokres; dvocevna puška
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dvócéven
Look at other dictionaries:
dvo... — ali dvó... in dvo... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na število dve: dvoceven, dvoleten, dvomotornik, dvoredje / dvoumen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
