- dvobojeválec
- -lca [u̯c] m (ȃ) kdor se dvobojuje: dvobojevalca sta prišla na dogovorjeno mesto
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
duelánt — a m (ā á) knjiž. dvobojevalec: bil je razvpit duelant … Slovar slovenskega knjižnega jezika