- duhtéti
- -ím nedov. (ẹ́ í) star. dišati, dehteti: šmarnice opojno duhtijo; vse duhti in cvete; brezoseb. duhtelo je po lipovem cvetju duhtèč -éča -e: duhteči cvetovi; duhteča pokrajina; duhteče pecivo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
duhtéti
Look at other dictionaries:
duhtênje — a s (é) glagolnik od duhteti: duhtenje cvetja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
