- drúgec
- -gca m (ū) čeb. drugi roj iz iste družine v istem letu: zlasti drugci vzamejo s seboj dosti medu
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
drúžec — žca m (ȗ) redko drugec, drujec: izrojenec si je tako opomogel, da je kmalu dal družca … Slovar slovenskega knjižnega jezika