drugáčen

drugáčen
-čna -o prid. (ȃ) 1. ki se po lastnostih razlikuje od določenega: drugačen je od svojega očeta; poskusiti na drugačen način; to blago je drugačno kot tisto v izložbi / pričakoval sem drugačen odgovor; stvar je treba oceniti tudi z drugačnih vidikov / moral bi biti drugačen; danes so nam potrebni drugačni ljudje 2. ki ni tak kot navadno, ampak spremenjen: danes je nekoliko drugačna / domača vas se mu zdi čisto drugačna ● kmalu bo drugačnih misli bo spremenil svoje mnenje; ekspr. ni mu všeč ne v takšni ne v drugačni obliki sploh ne; ekspr. zdaj bomo ubrali drugačne strune zdaj se bomo lotili stvari z večjo strogostjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Look at other dictionaries:

  • drugáče — prisl. (ȃ) 1. izraža a) drugačen, različen način dejanja: drugače drži pero, pa bo pisalo; dosti drugače govorijo kot mi; zdaj vse drugače živijo kot včasih; elipt. naredite, kar hočete, ne morem drugače ravnati, delati b) v povedni rabi razmere …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izjéma — e ž (ẹ̑) 1. kar se ne ujema, ni v skladu s splošnim, navadnim: to pravilo ima eno samo izjemo; upoštevati je treba tudi izjeme / naučiti se slovnična pravila in izjeme / ekspr. povsod se najdejo izjeme / večjih izjem med temi delavci ni / v… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • okó — očésa s, v pomenu parni organ vida mn. očí ž (ọ̑ ẹ̑) 1. čutilo za vid: primerjati človeško oko z očmi žuželk; oko in uho / oči ga bolijo; brisati si, drgniti, meti si oči; z roko si zasloniti oči pred svetlobo; zavezati komu oči; iz oči tečejo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • Slovene pronouns — Substantival Pronoun= Substantival pronouns can replace a noun in a sentence; this is, as opposed to, say, an adjective or an adverb.Personal PronounA personal pronoun denotes the speaker ( I ), the addressee ( you ) or a third person ( it ).… …   Wikipedia

  • antipód — a m (ọ̑) kdor je od koga po lastnostih, mišljenju popolnoma drugačen, nasprotje: bil je pravi antipod očetu; njegov idejni, politični antipod; sta antipoda po čustvovanju in po umetniških težnjah / njegova zadnja pesniška zbirka je antipod… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • beséda — e ž, rod. mn. stil. besedí (ẹ̑) 1. jezikovna enota iz glasov za označevanje pojmov: kaj pomeni ta beseda? delati, ustvarjati nove besede; izgovoriti, naglasiti besedo; iskati v slovarju neznane besede; izpisati število z besedami; nenavadna,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • čŕn — í ž (ȓ) 1. knjiž., redko črnjava, črno: črn za nohti 2. nav. slabš., zlasti v ruskem okolju preprosto, revno ljudstvo: črn je popivala po krčmah a o stil. ó prid. (ŕ) 1. ki je take barve kot oglje ali saje, ant. bel: črni lasje; črn maček;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • čvéka — tudi čvêka e ž (ẹ̑; ē) slabš. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori: ti si stara čveka, nikoli ne boš drugačen / je čveka, vse pove // nav. mn. izmišljotina, čenča: kdo je raznesel te čveke? …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • docéla — prisl. (ẹ̑) knjiž. popolnoma, čisto: docela drugačen, neznan, prepričan; docela izsekan gozd; docela pozabiti / obrazov nisem docela razločil …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • drúg — a tudi á m, mn. drugóvi in drúgi (ȗ) 1. star. tovariš, prijatelj: včasih mu je bil drug; obiskal je skoro vse mladostne drugove; drug iz vojnih dni / pogosto se sestaja s stanovskim drugom iz sosednjega mesta; pren., pesn. Bori, drugovi, dehteči …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”