- dražílec
- -lca [u̯c tudi lc] m (ȋ) kdor vodi dražbo: uradni dražilec // kdor se s ponujanjem večje vsote poteguje za blago, ki se prodaja na dražbi: za posestvo se je oglasilo več dražilcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
drážbar — ja m (ȃ) dražilec: dražbar je že stopil na oder / oglasilo se je več dražbarjev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dražítelj — a m (ȋ) dražilec: imenovali so ga za uradnega dražitelja / dražitelji niso odnehali … Slovar slovenskega knjižnega jezika
licitánt — a m (ā á) 1. kdor se s ponujanjem večje vsote poteguje za blago, ki se prodaja na licitaciji, dražilec: za travnik se je potegovalo več licitantov 2. kdor se s ponujanjem najugodnejših pogojev, zlasti nizke cene, poteguje za prevzem dobave, dela … Slovar slovenskega knjižnega jezika
licitátor — ja m (ȃ) kdor vodi licitacijo, dražilec: zgovoren licitator … Slovar slovenskega knjižnega jezika