- dražênje
- -a s (é) glagolnik od dražiti, zviševati ceno: draženje živil se je iz dneva v dan stopnjevalo / draženje hiše je potekalo zelo razburljivo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dráženje — a s (á) glagolnik od dražiti, delovati na organizem: močno draženje centralnega živčevja; draženje na kašelj / bila je le šala, nedolžno draženje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iritácija — iritácij|a ž 1. {{001f}}pat. upalna pojava na tkivu ili na organu pod djelovanjem fizičkog ili kemijskog sredstva [izazvati ∼u] 2. {{001f}}draženje, podraživanje, razdraženost … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
ekscitacija — ekscitácija ž DEFINICIJA 1. izazivanje kakvog drukčijeg raspoloženja, navođenje na kakvu aktivnost, pobuđivanje volje; bodrenje, hrabrenje, poticanje 2. izazivanje nemira, ljutnje, bijesa; draženje, nadraživanje, razdraživanje 3. psih. povećanje… … Hrvatski jezični portal
iritacija — iritácija ž DEFINICIJA 1. pat. upalna pojava na tkivu ili na organu pod djelovanjem fizičkog ili kemijskog sredstva [izazvati iritaciju] 2. draženje, podraživanje, razdraženost ETIMOLOGIJA vidi iritirati … Hrvatski jezični portal
incitacija — incitácija ž DEFINICIJA čin koji dovodi do toga da se tko naljuti, poticanje na sukobe; podbadanje, draženje, podjarivanje, izazivanje, huškanje ETIMOLOGIJA lat. incitatio ≃ incitare: pokrenuti, potaknuti, pobuditi … Hrvatski jezični portal
erogén — a o prid. (ẹ̑) med. ki vzbuja spolno poželenje: erogena snov / erogene cone deli telesa, ki so posebno občutljivi za spolno draženje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iritácija — e ž (á) knjiž. vznemirjanje, draženje: konferenca je dala povod za iritacijo / iritacija sluznice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
muléta — e ž (ẹ̑) zlasti v španskem okolju škrlatno rdeč kos blaga na palici za draženje bika pri bikoborbi: stopiti v areno z muleto … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sámozadovoljevánje — a s (ȃ ȃ) draženje svojih spolnih organov navadno za dosego orgazma: opustiti samozadovoljevanje / spolno samozadovoljevanje; pren. samozadovoljevanje z uspehi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zafrkácija — e ž (á) pog. 1. draženje, norčevanje: to dejanje je samo zafrkacija / ušla mu je duhovita, ostra zafrkacija; zbadljivke in zafrkacije 2. namerno povzročanje neprijetnosti, težav: preprečiti zafrkacijo / niso mogli več prenašati njegovih zafrkacij … Slovar slovenskega knjižnega jezika