Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ekshibícija — e ž (í) knjiž. dejanje, s katerim hoče izvajalec poudariti svojo spretnost, dovršenost v čem: izvajati predrzne ekshibicije; prikazali so ekshibicijo v plezanju; akrobatsko baletna ekshibicija / ekspr. scenarij je porabil le za lastne ekshibicije … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tȍčka — tȍčk|a ž 〈D L čki, G mn čākā〉 1. {{001f}}a. {{001f}}jedan od osnovnih elemenata geometrije, tvorevina bez dijelova i dimenzija [koordinate ∼e] b. {{001f}}mjesto [∼a sastajanja] 2. {{001f}}lingv. pravopisni znak kojim se obilježava dovršenost… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
punktum — pùnktum m DEFINICIJA lingv. 1. pravopisni znak kojim se obilježava dovršenost rečenice, skraćenost riječi ili izraza, redoslijed jedinice u nabrajanju i odijeljenost članova višeznamenkaste brojke; točka 2. pravn. iznos zbog kojega se vodi… … Hrvatski jezični portal
točka — tȍčka ž <D L čki, G mn čākā> DEFINICIJA 1. a. jedan od osnovnih elemenata geometrije, tvorevina bez dijelova i dimenzija [koordinate točke] b. mjesto [točka sastajanja] 2. lingv. pravopisni znak kojim se obilježava dovršenost rečenice,… … Hrvatski jezični portal
bravúra — e ž (ȗ) 1. knjiž. izredno, zlasti tehnično obvladanje česa; spretnost, dovršenost: skladbo je odigrala z vrhunsko bravuro; izvedba zahteva predvsem tehnično bravuro; bravura slikanja / izvajati bravure na trapezu; brezhibno je obvladal številne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bravuróznost — i ž (ọ̑) knjiž., redko spretnost, dovršenost: pevska in igralska bravuroznost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dograjênost — i ž (é) knjiž. dovršenost, popolnost, izdelanost: pisatelj se v novelah približuje umetniški dograjenosti; dograjenost skladbe; za delo je značilna realistična dograjenost značajev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dokônčnost — i ž (ó) lastnost, značilnost dokončnega: dokončnost izdelkov / dokončnost mojega sklepa ni dovoljevala tveganja; v dokončnost tega, kar se je zgodilo, ni verjela; dokončnost odločbe / knjiž. dokončnost pesnikove lirike dovršenost, popolnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dospélost — i ž (ẹ) 1. ekon., fin., navadno v zvezi z dolg, menica dan, termin, ko je treba plačati: dospelost dolga, menice / plačati dolg ob dospelosti 2. publ. dovršenost, popolnost: kompozicijska dospelost skladbe; tehnična dospelost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
formálen — lna o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na formo: a) formalna dovršenost umetniškega dela; formalne prvine pesmi / novi formalni prijemi v umetnosti / formalna stran predavanja b) formalna pomanjkljivost predloga; nima formalne pravice, da bi o tem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
