- dovódnica
- -e ž (ọ̑) anat. žila, ki dovaja kri k srcu: krogla mu je pretrgala dovodnico; žile dovodnice in odvodnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dovódnica
Look at other dictionaries:
žíla — e ž (í) 1. cevast organ, po katerem teče kri ali limfa: žila nabrekne, poči, se zamaši; prerezati, prevezati, stisniti žilo; dati injekcijo v žilo; kri kroži, se pretaka po žilah; debele žile; vratna žila; žila na zapestju; poapnenje žil; utrip… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kŕčen — čna o prid. (ȓ) nanašajoč se na krč: krčna odrevenelost / ekspr. masiral si je krčno nogo ♦ med. krčna žila bolezensko razširjena (žila) dovodnica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
véna — e ž (ẹ̄) anat. žila, ki dovaja kri k srcu, dovodnica: kri mu je tekla iz vene; vene in arterije / pljučna vena; portalna vena ki dovaja jetrom kri iz želodca, črevesja, vranice, vratarnica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
