- dovájanje
- -a s (ā) glagolnik od dovajati: dovajanje krvi v posamezne organe; dovajanje pare, toplote
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dovájanje
Look at other dictionaries:
jášek — ška m (ȃ) navpičen ali zelo strm cevast prostor, zlasti za dostop do česa pod površjem: izkopati jašek; betonski jašek; pokrov za jašek / redko na mizi je bil jašek za črnilnik vdolbina // tak prostor, ki vodi v notranjost rudnika: rudarji se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
irigácija — e ž (á) 1. knjiž. dovajanje vode, zlasti obdelovalnim zemljiščem; namakanje: izkoriščanje rek za irigacijo / vzdrževanje posameznih odsekov irigacije naprav za namakanje 2. med. izpiranje nožnice ali dovajanje čistilne tekočine v danko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
napajálnik — a m (ȃ) posoda, priprava za napajanje živali: napajalnik za krave; napajalniki in krmilniki ♦ agr. avtomatski napajalnik; metal. napajalnik naprava za dovajanje tekoče kovine v ulitek; žel. napajalnik naprava za dovajanje vode v lokomotivo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podpíh — a m (ȋ) strojn. naprava za močnejše dovajanje zraka h gorivu s spodnje strani rešetke: namestiti nov podpih // močnejše dovajanje zraka h gorivu s spodnje strani rešetke: zmanjšati podpih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
anóda — e ž (ọ̑) elektr. elektroda za dovajanje električnega toka: anoda in katoda; napetost na anodi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bencinovòd — óda m (ȍ ọ) teh. vod za dovajanje bencina: pregledati bencinovod in zavore … Slovar slovenskega knjižnega jezika
díhanje — a s (í) glagolnik od dihati: slišati je bilo težko dihanje; enakomerno, hropeče, pravilno dihanje; dihanje skozi nos, usta / dihanje rastlin / tkanina naj ne ovira dihanja kože stika kože z zrakom; dihanje lesa, usnja prepuščanje zraka in vlage ◊ … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dovajálen — lna o prid. (ȃ) ki se uporablja za dovajanje: skopati je bilo treba še dovajalne kanale ♦ teh. dovajalni jermen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
elektróda — e ž (ọ̑) teh. električni prevodnik, ki se rabi za dovajanje ali odvajanje električnega toka v snov ali iz snovi: vtakniti elektrodi v elektrolit; kovinska, oglena, platinska elektroda; konica elektrode / gola elektroda brez mineralne obloge;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
irigátor — ja m (ȃ) med. priprava za izpiranje nožnice ali za dovajanje čistilne tekočine v danko, izpiralnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
