činítev — tve ž (ȋ) zastar. dosežek, storitev: alpinisti so dosegli v zahodnih Alpah vrhunske činitve … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čúdo — a stil. ésa s (ū, ẹ̑) 1. nenavaden, izreden dogodek ali naključje: tedaj se je zgodilo čudo, da so se oblaki razmaknili; želim si to čudo, da bi začel delati; o njem pripovedujejo razna čuda / ekspr. pravo čudo bo, če bo kaj ujel / ekspr., v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dobítev — tve ž (ȋ) zastar. dosežek, uspeh: dobitve medicine … Slovar slovenskega knjižnega jezika
domèt — éta m (ȅ ẹ) 1. razdalja, ki se doseže pri streljanju ali metanju: rakete z dolgim dometom; domet topov je bil prekratek; top z dometom osem tisoč metrov // razdalja, do katere kaj deluje, učinkuje: novi radijski oddajniki so občutno povečali… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dosèg — éga m (ȅ ẹ) 1. oddaljenost, v kateri se da z iztegnjeno roko ali s kakim predmetom priti do česa: žival se mu je približala na doseg; knjiga je na dosegu / ekspr. zdi se mu, da je dolina na dosegu roke zelo blizu // oddaljenost, v katero sega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dosegljáj — a m (ȃ) 1. dosežek: zadovoljen je s svojim dosegljajem; umetniški dosegljaji 2. nav. ekspr. doseg: kuhinja mora biti urejena tako, da ima gospodinja vse na dosegljaju / ustrelil je v prazno, žival je bila že iz dosegljaja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iztŕžek — 1 žka m (ȓ) denar, sprejet kot nadomestilo za kaj prodanega: za iztržek od sadja je kupil obleko; iztržek trgovine na drobno / dnevni iztržek; iztržek v gostinstvu je narasel za trideset odstotkov ∙ žarg., šport. iztržek dveh točk je velik uspeh … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nagráda — e ž (ȃ) 1. kar se da komu kot dokaz priznanja za pomemben znanstveni, umetniški dosežek, za plemenito dejanje: izročiti, odkloniti nagrado; mednarodna, občinska nagrada; na tekmovanju plesnih parov sta dobila prvo nagrado; nagrada za režijo,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nagradíti — ím dov., nagrádil (ȋ í) 1. dati komu kaj kot dokaz priznanja za pomemben znanstveni, umetniški dosežek, za plemenito dejanje: nagraditi najzaslužnejše umetnike, znanstvenike; žirija ga je nagradila za odlično igro; rešitelja je bogato nagradil / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nagrajeváti — újem nedov. (á ȗ) 1. dajati komu kaj kot dokaz priznanja za pomemben znanstveni, umetniški dosežek, za plemenito dejanje: nagrajevati najboljše umetnike, znanstvenike / nagrajevati filme, knjige / nagrajevati z visokimi nagradami / ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika