- dopétnik
- in dopêtnik -a m (ẹ̑; ȇ) ekspr., rabi se samostojno ali kot prilastek oblačilo, ki sega do pet: ogrnil si je dopetnik; kožuh dopetnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dopétnik
Look at other dictionaries:
dopétnica — in dopêtnica e ž (ẹ̑; ȇ) redko, rabi se samostojno ali kot prilastek dopetača, dopetnik: srajca dopetnica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
