- dolgoglávec
- -vca [u̯g] m (ȃ) antr. človek z dolgo in ozko glavo: stari Slovani so bili pretežno dolgoglavci
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dolihokefál — a m (ȃ) antr. človek z dolgo in ozko glavo, dolgoglavec … Slovar slovenskega knjižnega jezika