Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
cócktail párty — [koktajl parti in koktejl parti] m neskl., tudi ž neskl. (ọ̑ ȃ) zlasti v zahodnih deželah poznopopoldanska družabna prireditev, na kateri se streže stoječim gostom s pijačo in prigrizkom: prirediti cocktail party; dolgočasen cocktail party … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dolgočásnež — a [u̯g] m (ȃ) ekspr. dolgočasen človek: pusti ga pri miru, tega dolgočasneža … Slovar slovenskega knjižnega jezika
móna — e ž (ọ̑) nizko dolgočasen, nezavzet, nepodjeten človek: s to mono ne bom več govoril; ti si pa res (ena) mona; drži se kot kaka mona ima naiven, brezizrazen, neprizadet izraz / kot psovka ne drži se tako kislo, mona monasta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
môra — e ž (ó) 1. po ljudskem verovanju bitje, ki ponoči v spanju duši človeka in škoduje živalim: mora ga je davila; mora mu je sedla na prsi; mora tlači koga; odganjati moro; dogodek je nanje legel kot mora / otroka hodi tlačit mora // narisano,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mŕk — a m (ȓ) 1. delno ali popolno zakritje nebesnega telesa z drugim nebesnim telesom: mrk je nastopil, se je začel ob desetih; opazovati mrk / delni, popolni mrk; lunin, sončni mrk ♦ astr. kolobarjasti sončni mrk pri katerem zakrije Luna osrednji… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mrzlák — a m (á) knjiž., ekspr. hladen, brezčustven človek: dolgočasen mrzlak … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèberljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) nečitljiv: podpis je neberljiv / ekspr. roman se ji je zdel dolgočasen, neberljiv … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèmikáven — vna o prid. (ȅ á ȅ ā) neprivlačen, nezanimiv, nevabljiv: stanovali so v pusti, nemikavni hiši / dolgočasen, nemikaven kraj / ekspr. nemikavno dekle … Slovar slovenskega knjižnega jezika
posušíti — ím dov., posúšil (ȋ í) 1. narediti suho: posušiti kruh za drobtine; posušiti meso, sadje, zelenjavo; na soncu je perilo hitro posušila / sonce posuši meglo 2. ekspr. izčrpati, oslabiti: težko delo jo je posušilo; skrbi so ga čisto posušile 3.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
predolgočásen — sna o [u̯g] prid. (á ā) preveč dolgočasen: predolgočasen film; njegovo delo je predolgočasno / predolgočasen človek je, da bi se pogovarjala z njim predolgočásno prisl.: predolgočasno predavati / v povedni rabi predolgočasno mu je bilo v samoti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
