dolgo...

dolgo...
[u̯g] prvi del zloženk nanašajoč se na dolg prid.: dolgobrad, dolgobrk, dolgolasec; dolgotrajen, dolgovezen

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • Dolgo Brdo, Litija — Dolgo Brdo …   Wikipedia

  • Dolgo Brdo, Ljubljana — Dolgo Brdo …   Wikipedia

  • Dolgo Brdo pri Mlinšah — Dolgo Brdo pri Mlinšah …   Wikipedia

  • Dolgo polje, Celje — Dolgo polje is a neighborhood (Slovene mestna četrt) of the city of Celje in Slovenia. v · …   Wikipedia

  • dólg — á [u̯g] m, tož. mn. stil. dolgé (ọ̑) 1. kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju: dolg se je iz leta v leto večal; črtali so mu dolg; plačati, poravnati, terjati, vrniti dolg; posestvo je brez dolga; državni dolg; vojni dolg / imeti… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • hodíti — hódim nedov., hójen (ȋ ọ) 1. premikati se s korakanjem: hodi že brez bergel; ljudje so brezbrižno hodili mimo bogate izložbe; dve dobri uri sem hodil od doma do mesta; hodil je okrog hiše in gledal v razsvetljena okna; hoditi skozi gozd; hoditi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vzdržáti — ím dov. (á í) 1. biti, ostati kljub obremenitvam cel, nepoškodovan: led je vzdržal, čeprav ni bil debel; nasip je vzdržal pritisk vode / most vzdrži pet ton; taka vrv veliko vzdrži // biti, ostati kljub čemu težkemu, hudemu brez večjih negativnih …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • čàs — čása m (ȁ á) 1. neomejeno trajanje: prostor in čas; čas teče; ekspr. čas beži, se vleče; meriti čas; enota časa / v teku časa / s časom se bo marsikaj spremenilo sčasom 2. navadno s prilastkom omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja: zdaj… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ležáti — ím nedov. (á í) 1. biti (iztegnjen) v vodoravnem položaju: nekateri so sedeli, drugi ležali; vojaki so ležali in spali; ležati na postelji; ležati v senci; mirno ležati; napol ležati v naslonjaču; negibno, vznak ležati; ležali so tesno drug ob… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • živéti — ím nedov., žível (ẹ í) 1. imeti sposobnost presnavljanja, rasti, razmnoževanja: previsoka temperatura bi uničila vse, kar živi / kar živi, potrebuje hrano 2. biti navzoč v stvarnosti kot živo bitje: v preteklosti so živela nenavadna bitja;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”