- dólbenje
- -a [u̯b] s (ọ́) glagolnik od dolbsti: dolbenje debel / dolbenje v skale
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dólbenje
Look at other dictionaries:
dléto — a s (ẹ) orodje za dolbenje s kratkim prečnim rezilom: nabrusiti dleto; te izseke izdolbemo s srednje širokim dletom; plosko, polkrožno, žlebasto dleto; kamnoseško, mizarsko, rezbarsko dleto / ekspr. te kipe je ustvarilo odlično kamnoseško dleto… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dolbílo — a [u̯b] s (í) orodje za dolbenje: čevljarsko, mizarsko dolbilo; dolbila in dleta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dolbník — a [u̯b] m (í) teh. stroj za dolbenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drevák — a m (á) preprost čoln iz enega debla: peljati se z drevakom; izžiganje, dolbenje drevakov iz drevesnih debel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
eksarácija — e ž (á) geogr. razjedanje in dolbenje zemeljskega površja z ledeniki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
erozíja — e ž (ȋ) 1. geogr. dolbenje, razjedanje zemeljske površine, zlasti zaradi delovanja tekoče vode: zavarovati zemljišče pred erozijo; voda si razširja podzemeljske kanale z erozijo; globinska erozija; erozija tal / glacialna, rečna erozija 2. med.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
púntaka — e ž (ú) les. tesarska sekira za dolbenje žlebov, lukenj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
têslo — a s (é) 1. les. orodje z ozkim rezilom za dolbenje lesa: delati doge s teslom; toporišče tesla 2. slabš. neroden, okoren, neiznajdljiv človek: to teslo je že pokvarilo stroj; navadno, veliko teslo / kot psovka umakni se, teslo nerodno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
