- dokomólčen
- -čna -o [u̯č] prid. (ọ̑) ki sega do komolcev: dokomolčne rokavice / dokomolčni rokavi
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dokomólčen
Look at other dictionaries:
do... — predpona 1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z do za izražanje a) dosege neke mejne ali končne točke v kraju ali času ali usmerjenosti proti njej: dobojevati, dodelati, dodelovati, dohiteti, dogoreti, dogorevati, dokončati, doslužiti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
