- dojênje
- -a s (é) glagolnik od dojiti: dojenje je za otrokov razvoj zelo važno
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dojênje
Look at other dictionaries:
dójen — jna o prid. (ọ) 1. nanašajoč se na dojenje: dojna doba // redko doječ: dojna mati / dojne svinje potrebujejo mešano krmo 2. nar. vzhodno ki ima, daje mleko; molzen: dojna krava … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dojílen — lna o prid. (ȋ) nanašajoč se na dojenje: dojilna sposobnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dojníški — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na dojníce ali dojenje: dojniška doba … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dójnost — i ž (ọ) vet. zmožnost, sposobnost za dojenje: dojnost pri svinji je upadla … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hranítev — 1 tve ž (ȋ) glagolnik od hraniti, spravljati: hranitev sadja, vina / hranitev vnetljivih snovi 2 tve ž (ȋ) glagolnik od hraniti, dajati hrano: pomanjkljiva hranitev / hranitev pri prsih dojenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pŕsi — i ž mn. (r̄) 1. sprednji del človeškega ali živalskega trupa med vratom in trebuhom: prsi se mu dvigajo, širijo; izbočiti prsi; razgalil si je prsi in pokazal rano; stiskati otroka, sliko k prsim; naslonila je očetu glavo na prsi; suniti v prsi;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
réja — e ž (ẹ) 1. glagolnik od rediti: reja prašičev, živine; enoletna reja / dati tele v rejo / krava je domače reje vzrejena doma / hlevska reja pri kateri živina živi stalno v hlevu; mesna reja reja prašičev, živine za pridobivanje mesa; mlečna reja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
