Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dodelítev — tve ž (ȋ) glagolnik od dodeliti: dodelitev stanovanja; dodelitev zemljišča za zidavo nove šole / dodelitev nagrad … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dodeljív — a o prid. (ȋ í) ki se da dodeliti: dodeljivo stanovanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
koncesíja — e ž (ȋ) 1. nav. mn. kar kdo komu da, odstopi; korist, ugodnost: vlada je dala stranki precej koncesij; dobili, dosegli so delne koncesije; izsiliti, zahtevati koncesijo / v zameno so dobili teritorialne koncesije na otoku pravico do ozemlja //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
koncesionírati — am dov. in nedov. (ȋ) nekdaj dodeliti koncesijo: nekatere dejavnosti je morala oblast koncesionirati koncesioníran a o: koncesionirana obrt; oblastveno koncesioniran in zaprisežen revizor … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lokácija — e ž (á) 1. kraj, prostor, določen za gradnjo: dodeliti lokacijo; lokacija šole še ni natančno določena; odobritev lokacije za park, tovarno / žarg.: reševati lokacije prošnje za lokacijsko dovoljenje; izdajanje lokacij lokacijskih dovoljenj /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nôvec — vca m (ó) 1. kovinski denar, zlasti star: kovati, ponarejati novce; starost naselbine so določili po odkritih novcih / antični, srednjeveški novec; bakren, bronast novec; zlat novec zlatnik ♦ num. dodeliti ali določiti novec ugotoviti vladarja in … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odločíti — in odlóčiti im dov. (ȋ ọ) 1. izraziti voljo, kako naj bo: to naj odloči predsednik; odločil je, naj začnejo zidati takoj; odločiti z referendumom / ljudstvo naj samo odloči // dati, izreči o čem končno mnenje, sodbo: komisija je odločila, da je … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podpóra — e ž (ọ̑) 1. predmet, navadno v obliki droga, ki omogoča, da kaj je, ostane v določenem položaju: podpore ne bodo vzdržale; lesene, kovinske podpore v rudniku 2. denarni prispevek, ki komu olajša življenjske razmere: dodeliti, prejemati podporo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pridelíti — ím dov., pridélil (ȋ í) star. z odločbo postaviti koga na kako mesto, položaj; dodeliti: pridelili so ga naborni komisiji za pisarja / pridelili so ga drugemu polku ● star. pridelili so mu delo na vrtu določili, dali prideljèn êna o: fant je bil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prisodíti — in prisóditi im dov. (ȋ ọ) 1. izraziti, imeti mnenje, da je kdo a) povzročitelj, storilec kakega dejanja: njemu takega dejanja ne bi prisodil / knjigo so prisodili njemu b) nosilec kake lastnosti: take spretnosti bi mu nobeden ne prisodil /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
