- dobrožívec
- -vca m (ȋ) kdor (rad) dobro, uživaško, brezskrbno živi: mož velja za dobroživca; lahkomiseln, zavaljen dobroživec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dobrožívec
Look at other dictionaries:
bonviván — in bonvivánt a [ an] m (ȃ) knjiž. kdor (rad) dobro, uživaško, brezskrbno živi, dobroživec: rafiniran bonvivan … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dobrožívček — čka m (ȋ) ekspr. manjšalnica od dobroživec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
