- dobrosŕčnost
- -i ž (ȓ) lastnost dobrosrčnega človeka: iz same dobrosrčnosti mu pomaga
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dobrosŕčnost
Look at other dictionaries:
blágost — i ž (ā) 1. knjiž. dobrosrčnost, milina: iz njenih oči gleda blagost 2. zastar. sreča, blaginja: želim vam vso blagost; skrbeti za javno blagost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
milosŕčje — a s (ȓ) star. dobrosrčnost, usmiljenost: njegovo milosrčje ga je ganilo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
milosŕčnost — i ž (ȓ) knjiž. dobrosrčnost, usmiljenost: njena ponižnost in milosrčnost mu zelo ugajata … Slovar slovenskega knjižnega jezika
