- dobíčkarski
- -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dobičkarje: dobičkarski interesi; dobičkarske špekulacije / dobičkarski trgovec / bil je dobičkarske narave
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dúh — á m, im., tož. dv. tudi duhá (ȗ) 1. razumsko spoznavna stran človeka: njegov duh je ostal jasen; oblikovati duha človeka; stremljenje duha k lepoti; zadovoljiti potrebe duha; sposobnost duha; knjiž. moj duh bedi nad njim / dela človeškega duha… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
profítarski — a o prid. (ȋ) dobičkarski: profitarski nameni / profitarski trgovci … Slovar slovenskega knjižnega jezika