divjáčina

divjáčina
tudi divjačína -e ž (ā; í) 1. divje lovne živali, navadno z užitnim mesom: loviti divjačino; vse dneve stika za divjačino; past za divjačino // ena taka žival: večkrat je ujel kako divjačino 2. meso teh živali: pripraviti divjačino; specialitete iz divjačine 3. ekspr. človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: človek težko živi s tako divjáčino / cele dneve moram miriti to divjáčino neugnane, razposajene otroke

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Look at other dictionaries:

  • četveronóg — a o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima štiri noge: četveronoga divjačina, žival / njegov četveronogi prijatelj …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • divjáščina — e ž (ā) zastar. divjad, divjačina: veseli so ga bili, če je prinesel domov kako divjaščino …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • divjína — e ž (í) 1. nenaseljen, nekultiviran svet: pokrajina je bila pred sto leti še divjina; v okolici je še dosti divjine; iztrebiti divjino / divjina prerašča dolino divje rastlinje / vodil je odpravo skozi neraziskane divjine Afrike necivilizirane… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izstópati — am nedov. (ọ̄) 1. stopati iz česa, navadno iz prevoznega sredstva: potniki izstopajo iz vlaka; izstopati pri zadnjih vratih / divjačina izstopa iz gošče 2. prihajati iz česa, na površje: čelna arterija izstopa tik nad obrvjo / potne kapljice so… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • preslaníniti — im dov. (í ȋ) gastr. pretakniti s koščki slanine: preslaniniti meso preslanínjen a o: preslaninjena divjačina …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”