- dišáviti
- -im nedov. (ā ȃ) delati kaj dišeče: dišaviti lase; dišaviti se z mazili in parfumi
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
parfumírati — am nedov. in dov. (ȋ) dišaviti s parfumom: parfumira tudi pisma; skrbno se je parfumirala; pren., ekspr. parfumirati laž, hinavščino parfumíran a o: parfumirana ženska … Slovar slovenskega knjižnega jezika