- dírkanje
- -a s (ȋ) glagolnik od dirkati: pripraviti konja na dirkanje; cestno dirkanje / utrujen od dirkanja iz kraja v kraj
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
gókárt — in gó cárt a [ kart] m (ọ̑ ȃ) šport. 1. majhen dirkalni avtomobil s šasijo iz jeklenih cevi, navadno brez karoserije in menjalnika: tekmovanje z gokarti 2. športna panoga, ki goji dirkanje s temi avtomobili; karting: navdušenje za gokart; neskl … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kárting — a m (ȃ) šport. športna panoga, ki goji dirkanje z gokarti: ukvarjati se s kartingom / zmagati v kartingu / prirediti karting tekmovanje v tej panogi … Slovar slovenskega knjižnega jezika