dirkáč

dirkáč
-a m (á) 1. tekmovalec v hitrostni vožnji ali jahanju: dirkači vozijo letos po nekoliko spremenjeni progi; motociklistični dirkač; tekmovalec je rutiniran dirkač / dirkač je zadovoljno trepljal svojega konja 2. dirkalni konj: njegov konj je odličen dirkač

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • licénčen — čna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na licenco: licenčna pogodba; licenčna določila / tovarna in njen francoski licenčni partner ♦ šport. licenčni avtomobilski dirkač dirkač, ki ima pogodbo s tovarno, s katere avtomobilom tekmuje; licenčni (teniški)… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • List of pangrams — This is a list of pangrams which are sentences using every letter of the alphabet at least once.= Perfect pangrams in English (26 letters) = Without proper nouns or initialisms * Cwm fjord bank glyphs vext quiz. ( Carved symbols in a mountain… …   Wikipedia

  • avtomobilíst — a m (ȋ) kdor vozi avtomobil, zlasti osebni: avtomobilist je pravočasno pritisnil na zavoro; priročnik za avtomobiliste / avtomobilist dirkač …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dirjáč — a m (á) nav. ekspr. 1. konj, ki hitro teče: v kočijo so zapregli dirjača; prijezdil je na sivem dirjaču 2. dirkalni konj; dirkač: kupil je žlahtnega dirjača …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dirkálec — lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) redko dirkač: dirkalec se je ponesrečil / pravilno krmiti dirkalce …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dublêr — ja m (ȇ) film., gled. kdor nadomešča pravega igralca v prizorih, ki zahtevajo kako posebno spretnost ali znanje, dvojnik: kot dubler je nastopil znani dirkač; filmski dubler; pevski dubler glavnega junaka …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • fíniš — a m (ȋ) šport. zadnji, odločilni del tekmovanja v hitrosti: tekač ni zdržal finiša; sto metrov pred ciljem je prešel v finiš; v finišu je bil tekmec hitrejši; začel je s silovitim finišem / dirkač je na prvenstvu pokazal odličen finiš // publ.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • privozíti — vózim dov., privóžen (ȋ ọ) pripeljati: z veliko hitrostjo je privozil iz stranske ulice; privozil je na cilj pol minute pred drugimi / mimo je privozil tramvaj ● ekspr. tako je le privozil do diplome je le diplomiral; s hitro vožnjo smo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • stártati — am in štártati am dov. (ȃ) 1. šport. začeti plavati, teči, voziti (na tekmovanju): dirkač, tekač starta; startala sta po dva tekmovalca hkrati; startati v presledkih; prepozno startati 2. publ. začeti nastopati, tekmovati: moštvo je v… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”