- absolutízem
- -zma m (ȋ) politična ureditev, v kateri ima vso oblast en človek: državni absolutizem; razsvetljeni absolutizem / doba Metternichovega absolutizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
prosvetlíti — ím dov., prosvétli in prosvêtli; prosvétlil (ȋ í) s poučevanjem, izobraževanjem doseči, da kdo misli, dela brez predsodkov, razumno: prosvetliti delavce, kmete / zdravstveno prosvetliti prosvetljèn êna o: prosvetljeni narodi ∙ prosvetljeni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
absolutístičen — čna o prid. (í) nanašajoč se na absolutizem: absolutistični režim; absolutistična vlada … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cárski — a o prid. (ȃ) nanašajoč se na carje: carski dvorec / carski absolutizem; carska Rusija ◊ med. carski rez cesarski rez … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dežêlnoknéžji — a e prid. (ē ẹ̑) nanašajoč se na deželnega kneza: deželnoknežji absolutizem; deželnoknežja oblast / deželnoknežja mesta in trgi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
líčiti — 1 im nedov. (í ȋ) 1. nanašati ličilo na obraz: ličiti obrvi, ustnice; ličiti si trepalnice / ličiti igralca pred nastopom; ženske se ličijo; skrbno se ličiti; ličiti se pred ogledalom 2. prekrivati z barvo, lakom: ličiti avtomobile 2 im nedov.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pritiklína — e ž (í) nav. mn. 1. manjši prostor, objekt, ki po funkciji spada k večjemu prostoru, objektu: stranišče, drvarnico in druge pritikline imajo stanovalci skupne; enosobno stanovanje brez pritiklin; hiša z gospodarskimi poslopji in pritiklinami 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razsvetlíti — ím dov., razsvétli in razsvêtli; razsvétlil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, da postane kaj svetlo, vidno: razsvetliti mesto, ulico; sobo je razsvetlila močna luč; kraj snemanja so razsvetlili z reflektorji; slavnostno razsvetliti / blisk je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vladavína — e ž (í) 1. navadno s prilastkom politična ureditev: ustavna vladavina je zamenjala absolutizem; parlamentarna vladavina; oblika vladavine 2. vladanje: predsednik je po petnajstih letih vladavine odstopil / zakonitost pomeni zahtevo po vladavini… … Slovar slovenskega knjižnega jezika