Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dikcija — dìkcija ž DEFINICIJA 1. kazal. način izgovaranja glasova i riječi u govoru i pjevanju [ima dobru/lošu dikciju] 2. njegovanje pravilnog rada govornih organa, ljepote, jasnoće i društvene prepoznatljivosti izgovora ETIMOLOGIJA lat. dictio:… … Hrvatski jezični portal
dìkcija — dìkcij|a ž 1. {{001f}}kazal. način izgovaranja glasova i riječi u govoru i pjevanju [ima dobru/lošu ∼u] 2. {{001f}}njegovanje pravilnog rada govornih organa, ljepote, jasnoće i društvene prepoznatljivosti izgovora ✧ {{001f}}lat … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
dikcija — di̇̀kcija dkt. Áiški di̇̀kcija … Bendrinės lietuvių kalbos žodyno antraštynas
dikcija — dìkcija sf. (1) TrpŽ tarsena, būdas tarti žodžius, skiemenis ir garsus kalbant, dainuojant ir deklamuojant … Dictionary of the Lithuanian Language
aiškus — aiškus, i adj. (1, 3), aiškùs, ì (4) 1. SD75 gerai matomas, šviesus, skaistus, giedras: Kai aplink drignė, tai mėnulis ne tep aiškus Gs. Saulutė patekė[jo] neaiški – bus lytaus Gs. Aiškus dangus K.Būg. Ryt bus aiškus oras Vv. Jei saulėlydžiai… … Dictionary of the Lithuanian Language
tarsena — tar̃sena sf. (1) BŽ115,446, FT, DŽ, NdŽ, tarsena (1) Š; Rtr, KŽ tarimo būdas, dikcija: Įgimta netaisyklinga tar̃sena MedŽ390. Jis iš Gervienės tarsenos staiga atspėjo jos kilmę ir palinksmėjęs ėmė su ja žemaičiuoti rš. Bet kalbančiam reik… … Dictionary of the Lithuanian Language
épičen — čna o prid. (ẹ) epski: epični ciklus; epične pesmi / epična dikcija / epična širina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
