dežévnik

dežévnik
-a [dǝž] m (ẹ̄) 1. črvu podobna členasta žival, ki živi v zemlji in ob dežju prileze na dan: po razmočeni poti lezejo deževniki 2. nav. mn., zool. vodne ptice golobje velikosti, ki imajo samo po tri prste na nogah, Charadriidae: z mrakom se je dvignila jata deževnikov in odletela v tople kraje

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • dežévnica — e [dǝž] ž (ẹ̄) 1. voda, zbrana, prestrežena ob dežju: prati v deževnici; po poti je tekla kalna deževnica / naloviti, nabrati deževnico 2. star. deževnik: na trnek je nataknil deževnico …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • glísta — e ž (í) 1. nečlenast črevesni zajedavec človeka in živali: dobiti, imeti, odpraviti gliste; sredstvo proti glistam / človeška glista 2. nizko suh, slaboten človek, navadno neprijeten, slabega značaja: ta glista nima niti toliko moči kakor kako… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • glistína — e ž (í) biol. neprebavljena prst, ki jo izloča deževnik: kupčki glistine …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • regeneracíjski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na regeneracijo: regeneracijski načrt za staro mestno jedro / regeneracijske naprave za zrak / deževnik ima veliko regeneracijsko sposobnost …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”