zavézati

zavézati
in zavezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. z vrvico, trakom ali z deloma česa narediti vozel a) da se kaj zapre, stisne: zavezati culo, nahrbtnik, vrečo; zavezati mapo; zavezati si čevlje / zavezati drobce v robec; zavezati si lase v čop b) da se zapre, pokrije odprtina česa: zavezati kozarec z vloženimi kumaricami / zavezati rano / zavezati komu oči z ruto c) da ostane komu kaj na določenem mestu, v določenem položaju: zavezati otroku slinček; zavezati si kravato, predpasnik / zavezati si ruto na zatilju, pod brado tako, da je vozel na zatilju, pod brado // narediti vozel, da ostane kaj na določenem mestu, v določenem položaju: zavezati trak, vezalko / zavezati konju rep narediti vozel, da se mu rep skrajša / zavezati vrv okoli stebra / zavezati pentljo 2. z izjavo, predpisom narediti koga dolžnega kaj storiti, delati: zavezati koga s pogodbo, z zakonom; zavezati koga, da sodeluje / zavezati koga k plačilu, na plačilo da plača; zavezati koga za pripravo zborovanja / zavezati vojake s prisego ● star. zavezati birmo biti za botra; ekspr. zavezati blago carini z določenim predpisom narediti obvezno plačevanje carine od blaga; ekspr. nisem vreden, da mu čevelj zavežem on je veliko boljši, več vreden od mene; pog., ekspr. zavezati komu jezik z učinkovitim dejanjem, izjavo doseči, da preneha kritizirati, opravljati; poljud. zavezati popek, strok. podvezati popkovnico; nar. zavezati zvonove v krščanskem okolju na veliki četrtek in petek prenehati zvoniti; bibl. kar boste zavezali na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih prepovedali, sklenilietn. zavezati pečo na petelinčka, v petelinčka zavézati se in zavezáti se 1. z določeno izjavo se narediti dolžnega kaj storiti, delati: zavezati se poravnati dolg; zavezati se z besedo, obljubo; zavezal sem se, da preskrbim material; pismeno se zavezati / zavezati se za les 2. z dajalnikom z določeno izjavo, dejanjem se narediti dolžnega biti komu zvest: zavezati se gospodarju, poveljniku / star. dekle in fant sta se za vselej zavezala sta se (cerkveno) poročila // ekspr. z določeno odločitvijo, ravnanjem se narediti vezanega na kaj: pisatelj se ni zavezal nobeni reviji; zavezati se ljubezni; še mlad se je zavezal zemlji ● zastar. zavezali so se z našimi nasprotniki zvezali, povezali zavézan -a -o: zavezan čevelj; ti dohodki so zavezani davku; kmečki rodovi so zavezani svoji zemlji ∙ pog., ekspr. v tej zadevi imam zavezan jezik o njej ne smem dajati izjav; ekspr. imeti zavezana usta ne moči, smeti govoriti o čem; ekspr. ali si hodil po mestu z zavezanimi očmi nisi nič videl, opazil; star. biti zavezan vojaški službi biti vojaški obveznik

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • zavezati — zavézati (se) svrš. <prez. zàvēžēm (se), pril. pr. āvši (se), imp. zavéži (se), prid. trp. zàvēzan> DEFINICIJA 1. (što) a. obviti, stegnuti čim što se učvršćuje uzlom b. pričvrstiti što uzicom 2. (što) izvesti, splesti uzao; svezati 3. (se) …   Hrvatski jezični portal

  • zavézati — (koga, se) svrš. 〈prez. zàvēžēm (se), pril. pr. āvši (se), imp. zavéži (se), prid. trp. zàvēzan〉 1. {{001f}}(što) a. {{001f}}obviti, stegnuti čim što se učvršćuje uzlom b. {{001f}}pričvrstiti što uzicom 2. {{001f}}(što) izvesti, splesti uzao;… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • zavezivati — zavezívati nesvrš. <prez. zavèzujēm, pril. sad. zavèzujūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. zavezati ETIMOLOGIJA vidi zavezati …   Hrvatski jezični portal

  • čúčka — e ž (ȗ) redko, v zvezi zavezati ruto v čučko zavezati ruto z vozlom na tilniku: Rdečo ruto ima zavezano v čučko in izpod nje silijo črni lasje (M. Pugelj) …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • rúta — 1 e ž (ú) 1. žensko pokrivalo, navadno kvadratne oblike: dati ruto na glavo; njena mati nosi ruto; potegniti si ruto na oči; zavezati ruto na tilniku, pod brado; zavezati komu oči z ruto; pisana, velika ruta; svilena ruta; ogel rute; to ga draži… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zavozláti — ám dov. (á ȃ) 1. narediti vozel, vozle na čem: niti na koncu šiva zavozlamo in odstrižemo; zavozlati trak, vrv 2. z vozlom, vozli zavezati: zavozlati nit okrog paličice; zavozlati ruto pod brado / zavozlati (si) kravato zavezati 3. ekspr.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bȑnjica — bȑnjic|a ž naprava koja se stavlja životinji na njušku ili na gubicu (psu da ne grize); nagubac ⃞ {{001f}}staviti (kome) ∼u na usta ne dati mu da slobodno govori, zavezati mu usta …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • njȕška — njȕšk|a ž 〈D L šci/ i〉 1. {{001f}}dio glave životinje s nosom; gubica 2. {{001f}}pren. a. {{001f}}(u šali) lice, usta b. {{001f}}pejor. ružno lice osobe c. {{001f}}pejor. antipatična, odbojna osoba 3. {{001f}}(+ potenc.) ono što se na čemu… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • umúknuti — (∅) svrš. 〈prez. ùmūknēm, pril. pr. ūvši, imp. umúkni, prid. rad. ùmūknuo〉 prestati govoriti, početi mučati; zašutjeti, zanijemiti (o govoru, pjesmi, glasu, zvuku, paljbi iz vatrenog oružja itd.) ⃞ {{001f}}umuknite! 1. {{001f}}zavežite!,… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • zavezívati — nesvrš. 〈prez. zavèzujēm, pril. sad. zavèzujūći, gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}zavezati{{/ref}} …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”