séči

séči
séčem nedov., séci secíte, sékel sékla (ẹ́) 1. star. sekati: seči drevje; ves dan je sekel v gozdu 2. nar. severozahodno kosíti: sekli so s skrhanimi kosami ------ séžem dov., sézi sézite; ségel ségla; nam. séč in sèč (ẹ́) 1. iztegniti roko z namenom priti do česa, prijeti kaj: segla je na polico in vzela z nje knjigo; seči v žep po robec; seči za odmikajočim se predmetom / seči po klobuku; z roko si je segel v lase / seči komu pod roko prijeti ga za nadlaket, komolec; pri pozdravu prijateljsko, prisrčno sta si segla v roke; pren. sovražnik je segel po naših krajih 2. zajeti določeno časovno obdobje: v pripovedovanju je segel deset let nazaj / s to povestjo seže avtor v šestnajsto stoletje 3. pri širjenju, napredovanju začeti nahajati se do kod: slabo vreme je seglo do naših krajev; smrad iz tovarne seže do mesta; voda je segla do hiš / sveder ne seže dovolj globoko / novica je segla tudi v naš kraj / njegova oblast, slava daleč seže // imeti učinek do kod: do naših krajev radijski oddajnik ne seže; svetilnik je segel pet kilometrov daleč // biti, nahajati se v prostoru do kod: gozd seže ponekod do doline; omara seže do polovice sobe / to hribovje seže nad tisoč metrov nadmorske višine je visoko nad tisoč metrov / otrok seže z nosom do mize; seže mu komaj do ramen 4. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: med govorom je večkrat segel po kozarcu; po daljšem času je spet segel po cigaretah je začel spet kaditi; rad seže po dobri knjigi rad bere dobre knjige; oče je redko segel po palici je redko tepel 5. ekspr. uporabiti: pri raziskavah je segel po novih preparatih; v obrambi je segel po orožju ● ekspr. njegove besede so jim segle do srca, v srce so jih prizadele; ekspr. mraz seže do kosti zelo je mrzlo; ekspr. kamor oči sežejo, so sama polja vsenaokrog; ekspr. roka pravice v te kraje ne seže oblast tu ne more uveljaviti svoje volje; seči stvari do dna spoznati, kar je zanjo najvažnejše in najznačilnejše; ekspr. ne seže mu niti do kolen po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; seči komu v besedo prekiniti ga pri govorjenju; ekspr. moral je seči globoko v žep veliko plačati; publ. tekmovalec je danes segel po najvišji lovoriki je zmagal; segla sta si v roke pobotala sta se; sklenila dogovor; preg. dober glas seže v deveto vas kar je dobro, je daleč naokrog znano

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • seci — s. v. curătură. Trimis de siveco, 13.09.2007. Sursa: Sinonime  seci, seciuri, s.n. 1. (pop.) loc defrişat într o pădure, folosit ca păşune sau ca ogor; curătură, secătură, laz, runc, tăietură. 2. (reg.) pădurice rămasă dintr o pădure mai mare;… …   Dicționar Român

  • SECİ' — Edb: Nesrin kafiyesidir. Seci ler, ya cümlelerin sonunda yahut arasında bulunur. Sondaki seci ler bir kelime vasıtasiyle birbirine bağlanır, onlara Seci i mukayyed denilir. Aradaki seci ler ise yekdiğerlerine bağlı olmadıklarından onlara sec i i… …   Yeni Lügat Türkçe Sözlük

  • seci — is., ed., Ar. secīˁ Nesirde yapılan uyak …   Çağatay Osmanlı Sözlük

  • şeci — sf., esk., Ar. şecīˁ Yürekli, yiğit …   Çağatay Osmanlı Sözlük

  • SECI-Modell — Transformation des Wissens Die zwei Dimensionen des Wissens Das SECI Mo …   Deutsch Wikipedia

  • seçi — is. Seçme işi …   Çağatay Osmanlı Sözlük

  • şecî — (A.) [ ﻊﻴﺠﺵ ] cesur, yiğit …   Osmanli Türkçesİ sözlüğü

  • ŞECİ' — Kahraman. Yiğit. Şecaatli …   Yeni Lügat Türkçe Sözlük

  • ayrı seçi yapmak — birkaç şey arasında fark gözetmek …   Çağatay Osmanlı Sözlük

  • batur — şeci, kahraman, bahadur, cengi, muharib, pehlivan, cesur, gayur, safder, tehem ten, batur …   Çağatay Osmanlı Sözlük

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”