odbíti

odbíti
-bíjem dov., odbìl (í ȋ) 1. z udarcem, udarci odstraniti: odbiti kamnu robove; odbiti s kladivom, polenom; pri prevozu se je kipu odbila roka / strela je odbila veje; ekspr. krogla mu je odbila glavo / odbiti sodu čep izbiti; odbil mu je nož iz rok ♦ lingv. odbiti končnico // z udarcem, udarci odstraniti del česa: udarec mu je odbil zob; sekira se mu je odbila; krava si je odbila pol roga 2. z udarcem, sunkom ob kaj premikajočega se povzročiti spremembo smeri: odbiti žogo z glavo, loparjem, roko / lokomotiva je odbila vagon; vozička sta se trčila in odbila / skala odbije val / redko avtomobil jo je z bokom odbil po cesti zbil // fiz. spreminjati smer valovanja v prvi snovi ob vpadu na mejo druge snovi: odbiti svetlobo, zvok; zvok se odbije od stene // fiz. oddaljiti zaradi delovanja odbojne sile: odbiti delce z enakim nabojem; elektrona se odbijeta 3. s svojo aktivnostjo preprečiti uspeh nasprotne aktivnosti: odbiti napad; odbiti udarec / odbiti sovražnika 4. vzbuditi negativen, odklonilen odnos: izraz na njegovem obrazu jo je odbil; s tem ga je za vedno odbil od sebe / s takimi informacijami jih je odbil od tega poklica odvrnil 5. ekspr. odkloniti, ne sprejeti: njegovo darilo je odbila / odbiti ponudbo, predlog / odbiti pomoč odreči; odbiti posojilo ne dati ga; publ. odbil je, da bi potoval z njimi ni hotel potovati z njimi 6. zmanjšati vsoto za določen znesek: odbiti stroške od izplačila; odbiti od osebnih dohodkov / odbiti točke delavcu zaradi neustrezne izobrazbe 7. zableščati se, zasvetiti se od nase padajoče svetlobe: morska gladina je odbila svetlobo 8. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom naznaniti čas: ura je odbila enajst; brezoseb. polnoč je odbilo / vse ure v okolici so že odbile prenehale bitistar. hotel se je poročiti z njo, pa so mu starši odbili preprečili; ekspr. zadnja ura mu je odbila umrl je; ekspr. izkoriščevalcem je odbila zadnja ura konec je njihovega izkoriščanja; vznes. odbila je ura ločitve morali so se ločiti; slabš. odbiti glavo komu ubiti ga, umoriti ga; ekspr. odbiti besedam ost obzirno reči, povedati zlasti kaj nasprotujočega; slabš. odbiti roge komu doseči, da je bolj miren, manj zahteven; ekspr. komaj je čakal, da je odbil uradne ure opravil; ekspr. na vprašanje mu je ostro odbil odgovoril odbíti se 1. zaradi udarca, sunka ob kaj spremeniti smer premikanja: avtomobil se je odbil od ograje; val se odbije od skale; žoga se je odbila od droga 2. zasvetiti se, pokazati se na površini česa: prva jutranja svetloba se je odbila v reki; sončni žarek se je odbil v rosi 3. ponoviti se kot odmev: njegov klic se je odbil od skal odbít -a -o: odbit davek, napad, predlog; odbit kos kamnine; odbiti zvok, žarek, val; prošnja je bila odbita

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • odbiti — òdbiti (se) svrš. <prez. ȍdbijēm (se), pril. pr. īvši (se), imp. òdbīj (se), prid. trp. odbìjen> DEFINICIJA 1. (koga, što) a. udarom odvojiti komad od cjeline, odvaliti b. oduzeti od iznosa, ne uračunati [odbiti od plaće] c. odbaciti kome… …   Hrvatski jezični portal

  • òdbiti — (koga, što, se) svrš. 〈prez. ȍdbijēm (se), pril. pr. īvši (se), imp. òdbīj (se), prid. trp. odbìjen〉 1. {{001f}}(koga, što) a. {{001f}}udarom odvojiti komad od cjeline, odvaliti b. {{001f}}oduzeti od iznosa, ne uračunati [∼ od plaće] c.… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • glȁtko — pril. 〈komp. glȁđē〉 1. {{001f}}bez nabora; ravno, klizavo [∼ izraditi] 2. {{001f}}bez spoticanja; nesmetano, tečno, spremno [sve je išlo ∼; govoriti ∼] ⃞ {{001f}}∼ odbiti odbiti spremno, bez uvijanja …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • odbáciti — (što, koga, se) svrš. 〈prez. òdbācīm (se), pril. pr. īvši (se), prid. trp. ȍdbāčen〉 1. {{001f}}pokretom baciti od sebe 2. {{001f}}odstraniti, prestati držati, prestati se držati čega 3. {{001f}}odbiti kome što, ne usvojiti [∼ prijedlog] 4.… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • odùzēti — (koga, što, se) svrš. 〈prez. ȍduzmēm (se), imp. odùzmi (se), pril. pr. ēvši (se), prid. rad. ȍduzeo〉 1. {{001f}}(koga, što) uzeti što ili koga kome protiv njegove volje; oteti, lišiti 2. {{001f}}(koga, što) a. {{001f}}izvaditi iz veće cjeline b …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • vráta — vrát|a sr pl. tantum 〈G ā〉 1. {{001f}}otvor u zidu, na ogradi i sl. kroz koji se izlazi ili ulazi [ova/ta ∼a; dvokrilna ∼a; jednokrilna ∼a; višekrilna ∼a] 2. {{001f}}prolaz između strmih stijena u planinskom kraju, na rijeci, na moru 3.… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • reflektirati — reflektírati dv. <prez. reflèktīrām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. (što, se) a. odbiti/odbijati, odraziti/odražavati (svjetlost, elektromagnetske valove) b. biti/bivati, postati/postajati odraz, biti slika… …   Hrvatski jezični portal

  • oduzeti — odùzēti (što, koga, komu, se) svrš. <prez. ȍduzmēm (se), imp. odùzmi (se), pril. pr. ēvši (se), prid. rad. ȍduzeo (se)> DEFINICIJA 1. (koga, što) uzeti što ili koga kome protiv njegove volje; oteti, lišiti 2. (koga, što) a. izvaditi iz veće …   Hrvatski jezični portal

  • odbijati — odbíjati nesvrš. <prez. òdbījām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. odbiti ETIMOLOGIJA vidi odbiti …   Hrvatski jezični portal

  • odbaciti — odbáciti (što, koga, se) svrš. <prez. òdbācīm (se), pril. pr. īvši (se), prid. trp. ȍdbāčen> DEFINICIJA 1. pokretom baciti od sebe 2. odstraniti, prestati držati, prestati se držati čega 3. odbiti kome što, ne usvojiti [odbaciti prijedlog]… …   Hrvatski jezični portal

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”