napréči

napréči
-préžem dov., naprézi naprézite in naprezíte; naprégel naprégla; nam. napréč in naprèč (ẹ́) pripeti vprežno žival in ji nadeti vprežno opremo: ukazal je napreči; napreči konja / napregli so kočijo ● ekspr. napreči vse sile zelo se potruditi, si prizadevati napréžen -a -o 1. deležnik od napreči: naprežen voz; konj je že naprežen 2. ekspr. obremenjen z delom: ob praznikih niso bili tako napreženi; bila je preveč naprežena v delo

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Look at other dictionaries:

  • napreći — nàpreći (se) svrš. <prez. nàprēgnēm (se), pril. pr. nàpregāvši (se), prid. trp. nàpregnūt> DEFINICIJA v. napregnuti (se) ETIMOLOGIJA vidi napregnuti …   Hrvatski jezični portal

  • napregnuti — naprégnuti (se) svrš. <prez. nàprēgnēm (se), imp. naprégni (se), prid. rad. naprégnuo/nàprēgao (se), pril. pr. naprégnūvši/nàprēgāvši (se), prid. trp. nàprēgnūt, gl. im. napregnúće> DEFINICIJA 1. učiniti velik napor da se što ostvari;… …   Hrvatski jezični portal

  • kobíla — e ž (í) 1. odrasla samica konja: kobila je zarezgetala; napreči, pognati kobilo / čistokrvna, plemenska kobila; grbonosa kobila ki ima zgornji del gobca izbočen ∙ preg. kovačeva kobila je zmeraj bosa pri poklicnih storitvah svojca pridejo domači… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • rjávka — e ž (ȃ) 1. rjava žival, navadno kobila, krava: rjavka daje veliko mleka; rjavka dobro nese; napreči rjavko; sivka in rjavka 2. ekspr. ženska, ki ima rjave lase, temno polt: vitka rjavka; rjavka in plavolaska 3. agr. hruška z rjavo hrapavo lupino …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • rogín — a m (ȋ) knjiž. žival z velikimi rogovi, navadno vol: napreči rogina / ustreliti lepega rogina jelena, srnjaka …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ukázati — tudi ukazáti ukážem dov. (á á á) 1. izraziti voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje: ukazati hlapcu napreči konja; ukazati psu: lezi; naredi, kar sem ukazal; ukazal je, da morate takoj na pot; z roko je ukazal, naj utihnejo; pismeno, ustno… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vóz — á m, daj., mest. ed. vôzu in vózu; im. mn. vozóvi stil. vozjé; rod. mn. vozóv tudi vóz (ọ̑) 1. vozilo z navadno štirimi kolesi za prevoz ljudi in tovora, ki ga vleče vprežna žival: voz pelje, ekspr. drdra, škriplje po cesti; naložiti voz;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vozíček — čka m (ȋ) 1. manjšalnica od voz: napreči voziček; peljati se na vozičku, z vozičkom / enovprežni voziček; štirikolesni voziček 2. vozu podobna priprava za prevažanje a) stvari, tovora: nakladati premog na vozičke; vso zelenjavo z vrta je zvozil… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zapovédati — povém dov. (ẹ) povedati, sporočiti, da se kaj mora narediti, delati: zapovedal jim je počitek ob določenih dnevih; zapovedal jim je, naj skrbijo za reveže; delaj, kakor ti je zapovedal / zapovedal je kmetu napreči konja ukazal zapovédan a o: v… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”