napreći — nàpreći (se) svrš. <prez. nàprēgnēm (se), pril. pr. nàpregāvši (se), prid. trp. nàpregnūt> DEFINICIJA v. napregnuti (se) ETIMOLOGIJA vidi napregnuti … Hrvatski jezični portal
napregnuti — naprégnuti (se) svrš. <prez. nàprēgnēm (se), imp. naprégni (se), prid. rad. naprégnuo/nàprēgao (se), pril. pr. naprégnūvši/nàprēgāvši (se), prid. trp. nàprēgnūt, gl. im. napregnúće> DEFINICIJA 1. učiniti velik napor da se što ostvari;… … Hrvatski jezični portal
kobíla — e ž (í) 1. odrasla samica konja: kobila je zarezgetala; napreči, pognati kobilo / čistokrvna, plemenska kobila; grbonosa kobila ki ima zgornji del gobca izbočen ∙ preg. kovačeva kobila je zmeraj bosa pri poklicnih storitvah svojca pridejo domači… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rjávka — e ž (ȃ) 1. rjava žival, navadno kobila, krava: rjavka daje veliko mleka; rjavka dobro nese; napreči rjavko; sivka in rjavka 2. ekspr. ženska, ki ima rjave lase, temno polt: vitka rjavka; rjavka in plavolaska 3. agr. hruška z rjavo hrapavo lupino … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rogín — a m (ȋ) knjiž. žival z velikimi rogovi, navadno vol: napreči rogina / ustreliti lepega rogina jelena, srnjaka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ukázati — tudi ukazáti ukážem dov. (á á á) 1. izraziti voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje: ukazati hlapcu napreči konja; ukazati psu: lezi; naredi, kar sem ukazal; ukazal je, da morate takoj na pot; z roko je ukazal, naj utihnejo; pismeno, ustno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vóz — á m, daj., mest. ed. vôzu in vózu; im. mn. vozóvi stil. vozjé; rod. mn. vozóv tudi vóz (ọ̑) 1. vozilo z navadno štirimi kolesi za prevoz ljudi in tovora, ki ga vleče vprežna žival: voz pelje, ekspr. drdra, škriplje po cesti; naložiti voz;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vozíček — čka m (ȋ) 1. manjšalnica od voz: napreči voziček; peljati se na vozičku, z vozičkom / enovprežni voziček; štirikolesni voziček 2. vozu podobna priprava za prevažanje a) stvari, tovora: nakladati premog na vozičke; vso zelenjavo z vrta je zvozil… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zapovédati — povém dov. (ẹ) povedati, sporočiti, da se kaj mora narediti, delati: zapovedal jim je počitek ob določenih dnevih; zapovedal jim je, naj skrbijo za reveže; delaj, kakor ti je zapovedal / zapovedal je kmetu napreči konja ukazal zapovédan a o: v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika