namíšljen

namíšljen
-a -o prid. (ȋ) 1. ki v resničnosti ne obstaja: boj med stvarnim in namišljenim svetom / uveljavil je svoje dejanske in namišljene pravice; bila je resnična žalitev, ne namišljena 2. v mislih izoblikovan, ustvarjen in ne ustrezen resnici: namišljen bolnik; srečal je svojega namišljenega sovražnika / namišljen napad; prim. namisliti

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • namísliti — im dov., namíšljen (í ȋ) knjiž. z razmišljanjem izoblikovati, ustvariti; izmisliti si: svoj govor je namislila med potjo / resnice, ki so jih narodi namislili v dolgih stoletjih namísliti se zadovoljiti svojo potrebo, željo po razmišljanju: ko… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nàmisliti — (što) svrš. 〈prez. īm, pril. pr. īvši, prid. trp. nàmišljen〉 stvoriti zamisao, zamisliti, isplanirati što; naumiti …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • namisliti — nàmisliti (što) svrš. <prez. īm, pril. pr. īvši, prid. trp. nàmišljen> DEFINICIJA stvoriti zamisao, zamisliti, isplanirati što ETIMOLOGIJA vidi namisao …   Hrvatski jezični portal

  • elegán — a m (ȃ) knjiž. moški, ki se zelo lepo oblači in uglajeno vede: mlad elegan; namišljen elegan …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ideálen — lna o prid. (ȃ) 1. ki se navdušuje za ideale in se ravna po njih, plemenit: idealen človek, fant / idealni nagibi, nameni; njegove idealne misli so se razblinile 2. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • imagináren — rna o prid. (ȃ) ki v resničnosti ne obstaja; izmišljen, namišljen: vse se dogaja v imaginarnem prostoru; živi v imaginarnem svetu / opisuje neko imaginarno osebo / ekspr. njegovi strahovi so čisto imaginarni // ekspr. nedoločen, nejasen: o tem… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • privíden — dna o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na privid: prividna prevara / lep, prividen svet izmišljen, namišljen 2. knjiž. navidezen, dozdeven: to je le prividna aktivnost; prividna resnica; doseči prividno soglasnost; prividno gibanje sonca okoli zemlje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • reálen — lna o prid., reálnejši (ȃ) 1. ki v resnici obstaja ali se v resnici godi; resničen, stvaren: čutni, realni predmeti; duhovni svet je vsaj toliko realen kot predmetni; realen in namišljen / imeti ne le teoretične, ampak tudi realne možnosti za… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”