kesánje

kesánje
-a [kǝs] s (ȃ) neprijetno čustvo človeka ob spoznanju, da je naredil kaj slabega, nepravilnega ali opustil kaj dobrega, koristnega: muči ga kesanje; globoko, iskreno kesanje zaradi česa / čutiti, imeti kesanje / knjiž. tekle so mu solze kesanja ♦ rel. kesanje čustvo zaradi lastnega greha, združeno s sklepom poboljšanja; zmoliti kesanje molitev, navadno na koncu spovedi

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • kès — a tudi à [kǝs] m (ǝ̏ ǝ̄, ȁ) knjiž. kesanje: prevzel ga je kes; globok kes / v srcu ni čutila kesa …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kesáti se — ám se [kǝs] nedov. (á ȃ) imeti, čutiti kesanje: kesa se svojega dejanja, obljube / kesal se je, da je bil prepozen / ekspr. še kesal se boš! …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kot — vez. I. med členi v stavku 1. za izražanje primerjave glede enakosti: prav tako pridna je kot njena mati; razumeta se kot brata; za to delo je kot ustvarjen / otroci so bili iz iste ulice kot ona / letos je zaslužil toliko kot lani; dobička je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • obudíti — ím dov., obúdil; obujèn (ȋ í) 1. povzročiti, da postane kdo spet buden, živ: obuditi koga iz omedlevice; obuditi z umetnim dihanjem / fanta je obudil v življenje; pren. društvo so po nekaj letih obudili v življenje 2. povzročiti, da postane kaj… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pokesáti se — ám se [kǝs] dov. (á ȃ) občutiti kesanje: pokesal se je, da je to storil / nikoli se ni pokesala, da se je tako mlada poročila ♦ rel. pokesati se grehov …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prevzéti — vzámem dov., prevzêmi prevzemíte; prevzél; nam. prevzét in prevzèt (ẹ á) 1. začeti imeti, kar je komu namenjeno: prevzeti blago, material; prevzeti pismo za soseda; zaboj je prevzel v skladišču / ladja prevzame tovor // začeti imeti, kar ima… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • skesáti se — ám se [kǝs] dov. (á ȃ) 1. občutiti kesanje: skesal se je, da je to storil; skesati se svojega dejanja 2. ekspr. premisliti se: skesal se je, in prišel; če ne bosta molčala, se lahko skesam skesán a o: skesan človek; vrnil se je ves potrt in… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vzbudíti — ím dov., vzbúdil (ȋ í) 1. povzročiti, da kaj nastane: vzbuditi jezo, slabo voljo; vzbuditi v kom sočutje; vzbuditi otroku veselje do risanja; vzbuditi zanimanje za študij; vzbuditi pri bolniku zaupanje v zdravila / rešitev je vzbudila različne… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zbudíti — ím dov., zbúdil (ȋ í) 1. povzročiti prehod iz spečega stanja v budno: zbudilo nas je grmenje; da ne bi zbudil otrok, ni prižgal luči; zbuditi s trkanjem na vrata; pren., ekspr. s svojim delovanjem skuša zbuditi vest človeštva // spraviti koga k… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”